Seascape je rojen

June 9th, 2008

page7_03.jpg

Če povzamem uvod iz naše brošure pdf.jpg

Živimo v svetu, kjer naš pogled pogosto zastira velikost stvari, ki nas obdajajo. Jadrnica Seascape 18 je bila spočeta s ciljem, da v naša življenja zopet prinese prvinske občutke: vonj morja, vznemirjenje pred regato in predvsem občutek neizmerne svobode.
Rojena iz izkušnje oceanskih regatnih bolidov namenjenih solo jadranju, Seascape 18 ponuja jadralne užitke, ki so bili do sedaj rezervirani le za izbrano skupino vrhunskih jadralcev.
Vseeno pa je v svoji zasnovi namenjena začetnikom in rekreativnim jadralcem, ki iščejo jadrnico sposbno slediti njihovem razvoju in potrebam ter jih ob enem ne obremenjuje z dodatnimi tekočimi stroški.
Ne glede na to ali jo boste uporabljali kot jadrnico, ki vas bo brez težav odpeljala do vaše priljubljene plaže, za dinamična potovanja kjer boste odklepali skrivnosti majhnih otočkov in zalivov ali za monotipne regate, kjer boste uživali v poštenem tekmovanju in izjemnih plovnih lastnostih eno je gotovo: Seascape 18 bo zasolil vaše življenje.

page5_04.jpg

page10_ep.jpg

Skratka, projekt Seascape 18, ki smo ga začeli pod okriljem Adrie Mobil, smo sporazumno odkupili in ga začenjemo z lastnimi močmi. Majhen projekt potrebuje majhno dinamično ekipo in prepričan sem, da je to eden naših največjih resursov. S Kristianom sva v projekt prinesla jadralske izkušnje in povezave, Srečo Pust finance in izkušnje iz vodenja proizvodnje, Jan Kobler pa tako finančno kot tudi jadralsko znanje iz olimpijskih razredov.

Priprave na proizvodnjo so v polnem teku, uradno predstavitev pa načrtujemo v septembru. V tem času vas vabimo da se nam pridružite na testiranjih enega od prototipov, ki sta locirana na Murtru in Portorožu. Če vas zanima pošljite mail na andraz@seascape18.com da se dogovorimo za termin.

Lažjo predstavo o jadrnici lahko dobite s pomočjo videa:

Osnovne mere:
Length (LOA): 5.50m.
Beam: 2,40m.
Draft: 0,15-1,3m.
Displacement: 450kg.
Keel weight: 125kg.
Mast (carbon fibre): 7,4m.
Boom (carbon fibre): 3m.
Bowsprit (carbon fibre): 1,4m2.
Deckgear: Ronstan.
Mainsail (pentex): 14,5m2.
Jib: 8,5m2.
Gennaker: 32m .
Hull/deck material: GRP.
Insubmersibility volume: 1m3.

Cena - posebna ponudba za vsa naročila v sezoni 2008:
Vključuje vso zgoraj našteto opremo (pripravljena za jadranje)
15950EUR brez DDV

And now something completely different…

May 22nd, 2008

… the man with two noses. Ali pa jambori, ki plešejo v ritmu orientalskih trebušnih plesalk, navigacija s pomočjo majhnega ročnega kompasa osvetljenega z lučjo iz čelne svetilke in še bi lahko našteval. Kakorkoli, regata UK Fastnet se je izkazala za zanimivo avanturo, ki je na koncu postregla s kar nekaj športnimi užitki.

Štart je uspel odlično in z Jorgom sva povedla flotico 17 minijev proti brezveterju, ki nas je čakalo na izhodu iz zaliva. 618 - (bivši ECOVER Petra Lauressynsa) in 348 (bivši Breton Lapins - 2. iz zadnjega Transata) sta naju hitro ujela in zahvaljujoč popolnoma zgrešeni obliki najinega velikega špinakra tudi hitro prehitela. Joerg se namreč ni mogel upreti skušnjavi, s katero sva se na začetku projekta soočila tudi midva s Kristianom, namreč naročiti opremo pri lokalnih dobaviteljih namesto pri specializiranih francoskih firmah. Miniji so tako specifične mašine, da vsk nov jadrar, izdelovalec jamborov ali česa drugega potrebuje kar nekaj časa in izkušenj preden lahko začne izdelovati konkurenčne produkte. Nemški jadrar je tako uspel narediti relativno posrečeno glavno jadro, povprečen flok, katastrofalno zastarel (po obliki) veliki sponaker, daleč premajhen špinaker, nenavaden genniker (jadro za plovbo z vetrom v bok) in relativno dobro kopijo našega skrivnega orožja Code7 špinakra, ki ga lahko skrajšaš v Code5.

Ravno Code7 naju je lepo izvlekel iz prve pasti, dobre ure brezvetrja, ki so ga občasno presekali daški vetra iz krme. Malo zatem se VHF začne pritoževati nad električno deprivacijo. Joerg me potolaži da se mora zdaj zdaj vklopiti gorilna celica, ki avtomatično napolni akumulatorje ko le tem napetost pade pod določeno mejo. Počakava 5 minut, 10 minut in se nato počasi sprijazniva z dejstvom, da bova ob ostalih težavah regato odpeljati popolnoma brez električne energije. Tako sva ostala z ročnim kompasom, ki sva ga nalepila na kabino, čelno LED svetilko, ki ga je osvetljevala in ročni GPS z dvema baterijama, ki ga je Jorg na moje insistiranje kupil jutro pred regato.

V prvi noči sva tako poskušala držati korak z Zajcem (Breton Lapins pomeni Bretonski zajci - sponzor je namreč Bretonska zajčarna. Še zanimivejše je da zajec na barki pronaša nesrečo po Bretonskih vražah) in bivšim Ecoverjem kar nama je donekle upelo in do Bishop’s rocka, svetilnika na jugu otokov Scilly smo ostali v precej tesni skupinici. Juretov routing je za 150milj dolgo etapo proti fastnetu svetoval da se drživa linije najkrajše poti (rhumb line) mogoče malo severneje na nekaterih delih. Zato se odločiva za menjavo na srednji špinaker, s katerim naj bi lažje vozila v ostrjših kotih. Izkazalo se je da je srednji špinaker v resnici prej podoben majhnemu in edino kar nama je ostalo, je bilo da sva 711 še malo stisnila proti vetru, se s tem dvignila precej severno nad rhumb line in se nato z velikim špinakrom spustila nazaj proti jugu. 618 nama je počasi bežal, kar je bilo za pričakovati od našpičene dvojčice jadrnice, ki jo je na zadnjem Transatu uporabljala naša prijateljica Isabelle Joschke. Tudi njena posadka, brata Auram imata za sabo dva transata, nekaj let v Mumm 30 in še zdaleč nista le papka z dobro barko. Zajec po drug strani nekako ni mogel zares pobegniti in z obratom vetra v krmo tik pred Fastnetom sva z nekaj dobro ujetimi obrati vetra uspela zopet priti nazaj v igro.

Zanimivo, da je moja iskušnja svetilnika Fasntet še najbolj podobna zbirki razglednic. Ponavadi pridivjaš do njega imaš polne roke z menjavo jader, izvajanjem manevrov in ostalim in le za hip uspeš v pogled ujeti ogromno skalo z legendarnim svetilnikom. Tudi letos ni bilo nič drugače. Obrat s špinakrom v slabih 20 vozlih vetra in od toka zelo neprijetnim valom … še pol milje do Fastneta … Flok gor … 348 je le dobrih 100 metrov pred nama … fastnet izgleda kot na razglednici, štirje snopi svetlobe, ki se vidijo 30 milj daleč, polna luna v ozadju, vendar le za hip … obrat, špinaker dol, daggerboard notri, odklonit kobilico … uspeva prehiteti 348 in zmanjšati prednost 618 na polovico. Zdaj je le še dobri 2 milji pred nama.

Vrnitev proti Scilliy Isles je bila v znamenju nabijanja proti vetru in iskanja ugodnih obratov vetra s katerimi bi si skrajšala zoprno cikcakanje. In seveda opazovanja najinega jambora, ki se je izkazal z obsežnim poznavanjem latinsko ameriških in orientalskih plesov. V 14 vozlih vetra se je zvijal v ritmih trebušnih plesalk, v 17 sva se po nekaj časa usklajevanje z Joergom zedinila da najbolj spominja na Salso, preko 20 vozlov pa mogoče na moderne ekspersionistčne plese.

Krajšava v glavnem jadru je vse skupaj naredila nevarno bizarno, saj se je vrhnja polovica jambore zvila bočna za slabe pol metra. “Nič krajšav torej. Tole bo še zanimivo” mi je šlo skozi glavo.

Počasi izgubiva sled za 618. Ko že misliva, da bo zadnji del regate minil v duhu dolgočasnega prebijanja proti cilju, iz grma skoči zajec. Preden obkrožimo Bishop’s rock v prebujajočem jutru na drugih uzdah najino brazdo 100 metrov za nama. Do cilja ostanemo nerazdružljivi. 348 je malo hitrejši vendar dela preveč napak, kar nama omogoča držati stik. Tik pred ciljem nama uspe najti ugodnejši veter pod obalo in zvlečeva se kakšnih 500 metrov pred njiju. Še nekaj sreče s tokom v zadnjih metrih in cilj prečkava dobrih 20 minut pred 348 na drugem mestu.

618 je uspel uiti in do cilja obdržati 10 milj prednosti, kar mu je prineslo zasluženo zmago. Očitno je z novim lastnikom prekinjena tradicija slabe sreče, ki je spremljala to jadrnico dokler je na njej jadral Peter.

Joerg je z drugim mestom dosegel najboljšo nemško uvrstitev na solo regatah, in čeprav je bila konkurenca zelo maloštevilna sem tudi sam z doseženim kar zadovoljen. Zaradi pomankljivosti jadrnice sem se moral bolj posvetiti taktiki in strategiji, kar je bila zelo dobra šola.

Zdaj pa domov. Komaj čakam.

001.jpg
Pogled na ciljno črto iz klubskih prostorov. V angliji je jadranje očitno šport za dame in gospode.

002.jpg
Francoski pogled na angleško kuhinjo. Cecile je bila nad kuhanim krompirjem tako zgrožena, da je morala reč nemudoma slikat in poslat domov.

004.jpg
Vhod v WRYC v znaku queen and country

005.jpg
007.jpg
Infamous jambor…

0031.jpg
In še za vse ki tega niste vedeli :)

Pripravljeni, pozor…

May 17th, 2008

Ste že slišali kakšen stereotip o angleškem vremenu? Iz prve roke vam povem, da je vse res. Odkar sem prišel v Plymouth se izmenjujejo vlaga,lahek pršec, pršec in čisto navaden dež. »Moral bi biti tukaj prejšnji teden« je fraza, ki jo ponavadi ponudijo domačini ko se pritožiš čez vreme. »it was lovely«.

Z Joergom in 711 smo včeraj napravili kratek trening in opažanja bi lahko strnil v naslednje točke:

Desgin je moderen in barka deluje lepo uravnoteženo

Jadra niso na nivoju tistih, ki smo jih uporabljali na 509&510 vendar izgledajo čisto ok.

Ergonomija je še kar katastrofa, vendar glede na to, da na barki po napovedih mislim prebiti le slabe štiri dni to ne bi smel biti problem.

Jambor pa je čista katastrofa. Majhna sekcija cevi, ki vizualno sicer izgleda odlično, v kombinaciji z le enim križem in zelo tankimi pbo priponami na vodi deluje izredno mehko in neukrotljivo.

Elektronika dela tako tako. Veternih inštrumentov zaradi bogve kakšne okvare ne bova imela.

 

Bomo videli. Če jo uspeva obdržat v enem kosu ne bi smela biti pretirano počasna. Glavna konkurenta naj bi bila Auram iz 618 (bivši Ecover) in Pierre, ki je kupil 348 (Lapins). Ob prihajat iz serijskih bark tako da jima izkušenj ne manjka.

Drugače pa je Royal nevem kaj že Yacht Club, danes gostil svoje člane, ki so morali priti oblečeni v pingvine, žene pa so se na to prireditev zagotovo pripravljale pri profesionalnih frizerjih. Prišel je tudi legendarni Robin Knox Johnston – prvi človek ki je sam brez prestanka sam obplul svet.

Minijaši smo ob vsem tem bili bolj kot extravaganten modni dodatek.

 

Pogled na 711 me spomne na prvo leto jadranja z 509&510. Kako daleč je že to. Stvari niso štimale, barka je razpadala med plovbo. Joerfg je ob tem preko sponzorja podedoval še težave s policijo, ki je popoldne priklenila barko. Računi ladjedelnice naj še ne bi bili plačani zaradi raznih razlogov in zato je le ta zahtevala priklenitev jadrnice.

Do večera se je vse razčistilo in jutri gremo na polno.

PlP iz mizernega Plymoutha

 

P.S. Regato naj bi se dalo slediti preko trackerjev, ki jih imamo na jadrnicah. Stran najdete na naslovu: http://www.rwyc.org/    - malo nižje na strani je link na Fastnet.

Fastnet petič

May 14th, 2008

Fastnet petič,

Tokrat prvič brez Kristiana in ekipe zato so občutki nekako neznani. Še dobro da je - kot dosedaj še na vseh Fastnetih - tukaj Jure, ki skrbi za meteo podproro pred štartom

Prvič sva s Kristianom ta zloglasni kup kamenja obplula na regati Mini Fastnet 2002, ko sva z najetim prototipom številka 33 – Aquitaine doživljala svoj krst v razredu podivjanih 6,5 metra dolgih jadrnic razreda Mini (link na video je na naslovni strani www.4ocean.si zgoraj).

Kot sem se odločil, sem se po lanskem Transatu nekako umaknil iz aktivnega dela v športnih jadralnih projektih in se skupaj s Kristianom, Srečotom in Janom primarno posvetil projektu Ax18 – majhne športne jadrnice zadnje generacije, namenjene tudi začetnikom in tisitim, ki bi na morju želeli kampirati kar na jadrnici.

Zato je klic nemškega jadralca Joerga Reichersa, ki letos v razred vstopa z novim prototipom 719 vzbudil dilemo. Si to lahko še privoščim. Hvalabogu, moji novi sodelavci in nenazadnje tudi domači očitno moje potrebe razumejo skoraj bolj kot jaz sam.

Tako sedim na vlaku za Plymouth in razmišljam o tem kako domač nama je s Kristianom postal Fastnet. Štirikrat sva ga že obplula in nikoli še ni razočaral. Razen mogoče lansko leto, pa še takrat le za to ker nas zaradi izredno slabega vremena oblasti zadržale v luki.

Tudi okolje bo letos drugačno. Za razliko od špartanskega in iskreno toplega Treboula pri Brestu, kjer smo si z robatimi, malce posebnimi a nadvse ljubeznivimi organizatorji že skoraj domači, letos štartam na angleški verziji regate, ki štarta iz Plymoutha. Že nazviv kluba obljublja drugačno atmosfero – Royal western yacht club of england.. Organizator legendarnih OSTAR-jev (prvih solo regat preko Atlantika) z imenom in grbom obljublja zanimiv kontrast anarhističnim minijem, kjer je pretirana skrb za zunanji izgled prej deležna kritike kot pohval.

pic_0005-copy.jpg

Na štartu je za razliko od 100tih jadrnic, kolikor jih običajno štarta iz Francije, le 25, vendar je med njimi nekaj letošnjih najmočnejših posadk. Na sploh je v razredu Mini po Transatu 07 prišlo do temeljite zamenjave generacij. Od prve petnajsterice skiperjev prototipov letos nastopata le še dva.

Toliko zaenkrat. Štart je v soboto 17tega ob 12h, vremenska napoved zaenkrat izredno nezansljiva, ostalo pa javim po prihodu v Plymouth.

PLP Andraž

 

 

Zimsko jadranje

January 15th, 2008

Vsi, ki se pozimi obrnete bolj proti goram in smučanju, izpuščate najlepše jadralne dni leta. Obala je za razliko od poletnega vrveža skoraj opustela in spokojna. Vetra zaradi številnih vremenskih sistemov, ki nas drug za drugim prečkajo na njihovi poti proti vzhodu nekaj več kot poleti, in prizori so nepozabni.
Nekaj fotografij Ane Lukanc iz jadranja kjer smo primerjali francoski Pogo40 Srečka Jadeka in čisto novi Elan450, ki se tako kot Pogo kiti z dvema krmilnima listoma in izvlačljivim poševnikom:

elan.jpg

elan3.jpg

elan2.jpg
Poleg tega smo se v duhu privajanja na razred Class 40 (Pogo40 je model jadrnice, ki je z Philom Sharpom zmagala v razredu Class40 na zadnji solo transatlantski regati Route du Rhum) udeležili tradicionalne ponovoletne Ankaranske regate. Bolj kot sam rezultat naju je s Kristianom zanimalo kako deluje koncept izredno širokega kokpita, ki je značilen za moderne jadrnice. Regato smo očitno vzeli preveč zlahka, saj smo regatna navodila dobili le preko telefona, kar se je izkazalo za veliko napako. Po enem krogu smo se napotili nazaj v Izolo in čez nekaj minut z začudenjem opazovali kako vsi ostali začenjajo drugi krog. Papki! Če to pozabimo pa je vse skupaj bil čudovit dan na morju, z 20 vozli juga in poregatno joto, ki jo je pripravil organizator. Več fotografij na strani www.wada.si

pogo0.jpg
Jaka, Aljaž, Kristian, Vid, Grega, Ažo (slika) - Ekipa “the papk’s”

pogo1.jpg
pogo2.jpg

Video posnetki od 2002 naprej

January 8th, 2008

V sezonah 2002 do 2007 smo v ekipi 4ocean uspeli posneti preko 100 ur video materiala. Nekaj smo ga uspeli obdelati in od danes ga v obliki portala u-tube najdete zbranega na enem mestu. Posnetke bomo še dodajali v prihajajočih tednih zato vas vabimo da se na stran še vrnete.
In seasons 2002 to 2007 we managed to film over 100 hours of footage. Some of it was edited and can be from today on found on the same place. New clips will be added in following weeks so you are of course invited to return on this page later on.

www.4ocean.si/novice/videos.htm

Adrien Hardy - wunderkind

December 31st, 2007

Vsi ki ste spremljali letošnji Minitransat ste verjetno slišali za Adriena Hardy-a, 24 letnega bretonca, ki je mu je malo pred ekvatorjem padel jambor (sprednja pripona mu je izruvala pritrdišče na palubi). Situacijo, ki je prvi hip izgledala kot konec regate v kateri je do tistega trenutka jadral na drugem mestu, je rešil z izjemno inajdljivostjo in odločnostjo. Sam je na novo zalaminiral pritrdišče pripone, postavil jambor in preklopil nazaj v “racing mode”. Drugo etapo je po vseh peripetijah vseeno končal na šestem! mestu. Adrien Hardy je zagotovo ime ki si ga velja zapomniti.

Junaki našega časa

December 3rd, 2007

Naslov je izposojen iz članka, ki sem ga pripravil za septembersko številko revije Val in se nanaša na podvig, gi se ga ta hip lotevata mlada francoska jadralca Pierre Yves Moreau in Benoit Lequin. Z 20 čevelskim, nebivalnim katamaranom čimhitreje premagati atlantik na relaciji med Dakarjem v Senegalu in Guadeloupom v Karibih - sliši se noro, ekstremno in za marsikoga popolnoma odbito. Ali pač? Katamaran Archi Factory je ta hip na približno pol poti do cilja in že cel dan in pol pred trenutnim rekordom. Za routing jadralcev skrbi Jure Jerman, ki z njima dvakrat na dan komunicira preko satelitskega telefona, na jadrnici pa je še en slovenski izdelek - oči Adrije 509 in 510, ki jih je pred štirimi leti za naju s Kristianom, zdaj pa tudi za njiju narisala Jurka.

pym.jpg

napredovanje lahko spremljate na www.ocean-express.org

V nadaljevanju so deli članka objavljenega v reviji Val…

Odprtomorsko jadranje je bilo že od nekdaj neusahljiv vir junaških zgodb in junakov, ki so v njih nosili glavne vloge. Prvi superzvezdi te zvrsti, Krištofu Kolumbu je bilo za slavo treba »le« prepluti Atlantik. Resnici na ljubo je sam verjel da je preplul precej daljšo pot do Indije, vendar mu to napako zgodovina dobrodušno odpusti. Magellan je le nekaj deset let kasneje nesmrtnost dosegel z organizacijo in vodenjem odprave, ki je v treh letih prva obplula svet. Če odpravo natančneje pogledamo je bil prava zvezda odprave Juan Sebastián Elcano, ki je prevzel poveljstvo po smrti Magellana na Filipinih in tako skupaj z 18 člani posadke postal prvi človek, ki je obplul svet.

Po trgovcih so nekaj stoletij kasneje pobudo prevzeli avanturisti kot na primer ameriški kapitan Joshua Slocum, ki je na koncu 19 stoletja kot prvi sam objadral svet. 60 let kasneje je sir Francis Chicester prvi uvedel termin rekorda v plovbi okoli sveta, in ga iz Slocumovih treh let popravil na 226 dni. Dosežek je kazila le kozmetična napaka – postanek v avstraliji s čimer plovba ni bila non-stop. To je malo zatem popravil anglež sir Robin Knox Johnstona, ki je z zmago na regati Golden Globe postal prvi človek ki je prvi sam obplul svet brez postanka.

Po portugalsko španskih junakih iz 16 stoletja in angleških iz prve polovice 20 stoletja je štafeta prešla v roke Francozov. Na zapuščini imen kot so Moitessier in Tabarly danes gradita Bruno Peyron in po novem tudi Frank Cammas, kmalu pa se jima pridruži še Pascal Bidegory. Vendar se narava junakov spreminja. Magellan, Kolumb in kompanija so bili kleni trgovci, ki so bili v iskanju dobička pripravljeni iti preko meja znanega, Slocum, Chicester, Moitessier so jadrali za čast, slavo in premikanje meja človeških sposobnosti, Peyron in Cammas pa premikajo predvsem meje tehnologije.

Da ne bo nesporazuma, vsi današnji superrekorderji so vrhunski jadralci, vendar so prave zvezde njihova plovila. Skoraj 40 meterski Orange II in 30 meterska Groupama 3 so beštije ki si jih pred desetimi leti sploh nismo mogli zamisliti.

Kje se torej skrivajo pravi človeški izzivi današnjega časa. Kdo so jadralci ki v senci megalomanskih orjakov dejansko premikajo meje človeka. Dva od njih najdemo dobesedno v senci Groupame 3 v francoski atlantski bazi oceanskih športnih projektov v Lorientu.

Projekt Ocean Express

pym2.jpg

Pierre Yves Moreau - PYM in Benoit Lequin oba izredno izkušena jadralca, tako v razredu obalnih katamaranov F18, razredu Mini Transat kot oceanskih formul razreda ORMA 60 sta se odločila za naskok na najzahtevnejši rekord še ratificiran s strani ISAF-a. Pravila so enostavna: z 20 čeveljskim nebivalnim katamaranom v dvoje čimhitreje prepluti razdalijo med afriškim Dakarjem in Guadeloupom na Karibih. Trenutni rekord s časom 13 dni in 13 ur drži italjanska posadka Andrea Gancia and Matteo Miceli.

Rekord, ki na prvi pogled in od daleč izgleda mazohistično - samomorilski, od blizu postane izvedljivo-provokativen. Zagotovo je na sami konici napredka odprtomorkega jadranja, vendar za razliko od večtrupnih orjakov, kjer v prvi vrsti napreduje tehnologija, tukaj napreduje jadralec. Seveda tudi tukaj izziv ne leži v preplutju Atlantika temveč v podiranju hitrostnega rekorda, ki od tebe zahteva da 24 ur, dan in noč jadraš z povprečno hitrostjo nad 8,3 vozla.

Da bomo pri tem prvinskem rekordu vsaj delno prisotni tudi slovenci gre zasluga Juretu Jermanu, ki bo pomagal pri določanju pravega datuma za štart in pri rutingu obeh jadalcev med postavljanjem rekorda.

Jadrnica

pym3.jpg

20 čeveljski katamaran z imenom Archi Factory je zgrajen po osnovnih načrtih Pierra Rollanda in nato izdatno modificiran s strani Pyer Yvesa in Benoita. Njegove glavne karakteristike so izredno velik volumen v plovcih, vzgonske plavuti pod kotom 30 stopinj in visoke klopi, ki naj bi varovale jadralca pred oceanom. Klopi sta praktično edini življenski prostor in sta dolgi zadosti da eden od posadke spi, drugi pa krmari. S Kristianom sva po kratki plovbi v 10-15 vozlih vetra zaključila, da je katamaran pravi Land Rover. Za razliko od običajnih obalnih katamranov bistveno lažje prenaša valove, viske klopi pa posadko obdržijo izredno suho. Do 20 vozlov vetra v vseh kotih hitrost vetra dosega ali presega in to brez občutka ekstremnosti. Če se prevrne, ga dva jadralca brez večjih težav obrneta nazaj v pokončno lego.

Osnovni podatki:
Dolžina: 6,05m
Širina: 3,5m
Teža: 400kg
Površina jader v veter: 32m2
Površina jader v krmo: 75m2

Kdo bo prvi posegel po ročici vinča?

November 25th, 2007

Samo nekaj dni po najinem prihodu v Slovenijo sva s Kristianom skočila v Barcelono na štart prve regate okoli sveta za dve osebi - Barcelona world race. “New kid on the block”, bo svoje mesto med solo regato okoli sveta - Vendee Globe in ekipno Volvo ocean race morala še dokazati, vendar ime organizatorja vzbuja zaupanje. Offshore challenges je podjetje, ki sta ga skupaj ustanovila Mark Turner in Ellen Macarthur in od svojega nastanka praktično ne pozna neuspeha. Drugo mesto Ellen na Vendee Globe, zmaga na regati Ostar in Rute du Rhum ter postavitev absolutnega solo rekorda v jadranju okoli sveta  nato pa nakup regate Ostar, ki je po preimenovanju v “The Transat” po dolgih letih končala s poslovnim uspehom, Offshore Challenges dela enega od glavnih igralcev v svetu odprtomorskega jadranja.
S Kristianom sva v Barceloni imela kar nekaj sestankov, katerih namen je bilo predvsem zbiranje informacij za korake, ki sicer ne segajo v neposredno prihodnost, vendar so v smeri delovanja ekipe 4ocean. S Philom Sharpom smo se v sestanku z ekipo Mutua Madrilena (bivši Open 60 Ecover 2) pogovarjali o možnostih sodelovanja pri njegovih nadaljnih načrtih, Gregoir Metz, direktor razreda IMOCA 60 je star prijatelj in vedno zanimiv sogovornik ko potrebuješ objektivno mnenje o možnostih za nadaljevanje projekta, na hitro pa sva obiskala tudi starega znanca Alexa Thomsona, skiperja Open60 Hugo Boss in s tem postala ena redkih izbrancev, ki so lahko videli notranjost njegove nove jadrnice.

In še razlaga naslova… Regata za dve osebi s seboj prinaša tveganje medsebojnih obračunov kot posledice dveh superegov tri mesece ujetih na majhnem prostoru. Po mnenju večine bo prvi fasal prijazni Johnatan Mckee iz jadrnice Estrela Damm saj njegov sojadralec Guilermo Atadill na zadnji regati Volvo Ocean race ni okleval poseči po ročki od vinča ko je obračunaval s kolegom iz posadke.

Stran regate: www.barcelonaworldrace.com Priporočam ogled promo filma, ki ga najdete pod multimedia/video

brwr_02.jpg

brwr_04.jpg

brwr_06.jpg
Fotografija za našega Jureta Jermana - katamaran razreda A

brwr_05.jpg
Nico Brennan, 5. iz zadnjega Transata v družbi Alexove žene na spremljevalni ladji Hugo Boss. Smooth.

brwr_01.jpg
brwr_07.jpg
“Get the f… out of the way”.  PRB je po štartu z špinakrom pičil direkt skozi ogromno floto gledalcev.

brwr_08.jpg

Gužva na vodi… in nad njo. Okoli bark je brenčalo kar 7 helikopterjev

3. del: in potem gre samo na boljše

October 31st, 2007

Za danes samo še en petminuten video, ki na hitro prikaže kaj se je dogajalo po Zelenortskih otokih. Naj napišem samo, da se je počutje od te točke naprej začelo hitro popravljati in do izhoda iz Pot au noir je glava že bila na 100% učinkovitosti.

Več ko se streznimo po praznovanju rojstnih dnevov…